Droben šop maha je pomagal razkriti škandal na pokopališču v ameriški zvezni državi Illinois, kjer so zaposleni domnevno izkopavali grobove in ponovno prodajali grobna mesta. Z identifikacijo vrste maha in analizo njegovega klorofila, s katero so lahko ocenili njegovo starost, so znanstveniki dokazali, da so bili posmrtni ostanki premaknjeni šele nedavno. Prav ta nenavadni dokaz je pomembno prispeval k obsodbi storilcev.
Leta 2009 so preiskovalci odkrili pretresljiv škandal na pokopališču Burr Oak v kraju Alsip v bližini Chicaga. Zaposlene so obtožili, da so izkopavali starejše grobove, posmrtne ostanke premikali na druge dele pokopališča, nato pa izpraznjena grobna mesta ponovno prodajali. Ko je primer leta 2015 prišel na sodišče, je ključno vlogo odigral presenetljivo majhen dokaz: droben šop maha. Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Forensic Sciences Research, prvič podrobneje opisuje, kako je prav ta rastlina pomagala dokazati, da se je zločin res zgodil.
Nepričakovan klic iz FBI
Matt von Konrat, vodja botaničnih zbirk v Field Museumu v Chicagu in glavni avtor raziskave, rad gleda detektivske serije. Ni pa pričakoval, da bo nekoč sodeloval pri pravi kriminalistični preiskavi:
Nekega dne leta 2009 sem dvignil telefon in na drugi strani je bil FBI. Vprašali so me, ali bi lahko pomagal prepoznati nekatere rastline.
Agenti so v muzej prinesli majhen vzorec maha, ki so ga našli približno dvajset centimetrov pod zemljo ob človeških posmrtnih ostankih. Ti so bili očitno ponovno pokopani na drugem mestu znotraj istega pokopališča. Preiskovalce je zanimalo, za kakšno vrsto maha gre in kako dolgo je bil zakopan v zemlji.
Od kod so prišli posmrtni ostanki
Raziskovalci so vzorec pregledali pod mikroskopom in ga primerjali z ohranjenimi primerki iz muzejskih zbirk. Ugotovili so, da gre za vrsto Fissidens taxifolius, znano kot navadni žepni mah. Nato so pregledali še mah, ki raste v okolici kraja, kjer so našli posmrtne ostanke. Presenetljivo te vrste tam sploh ni bilo. »Ko pa smo pregledali preostali del pokopališča, smo odkrili veliko kolonijo te vrste prav na območju, od koder so preiskovalci domnevali, da so bili ostanki prvotno izkopani,« pojasnjuje von Konrat. To je bil močan dokaz, da so bili posmrtni ostanki premaknjeni z drugega dela pokopališča.
Mah razkril tudi čas zločina
Tožilci pa so morali dokazati tudi, kdaj so bili ostanki premaknjeni. Obtoženi so namreč trdili, da bi lahko grobove zmotil kdo drug že prej. Ker je bil šop maha zakopan skupaj z ostanki, so znanstveniki poskušali oceniti, kako dolgo je bil pod zemljo. Mah ima namreč posebno lastnost: tudi ko je posušen ali ohranjen, lahko v njem še vedno deluje nekaj celic. Z analizo klorofila, zelenega pigmenta, ki rastlinam omogoča fotosintezo, so znanstveniki lahko ocenili starost vzorca. Klorofil se namreč z razpadanjem rastlinskih celic postopno razgrajuje. Primerjali so sveže vzorce maha, primerke iz muzejskih zbirk ter mah, najden na pokopališču. Analiza je pokazala, da je bil dokazni vzorec zakopan le eno ali dve leti. Ta ugotovitev je močno okrepila primer proti zaposlenim na pokopališču, ki so bili leta 2015 obsojeni zaradi oskrunitve človeških posmrtnih ostankov.
Redek primer forenzične botanike
Po besedah nekdanjega agenta FBI Douga Seccomba je šlo za redek primer, ko so morali preiskovalci za razrešitev zločina po pomoč poklicati botanične strokovnjake. Rastlinski material na pokopališču je bil namreč ključen dokaz, ki je pomagal obtožiti štiri ljudi in na koncu zagotoviti njihovo obsodbo. Primeri, v katerih ima mah pomembno vlogo v kriminalističnih preiskavah, so sicer izjemno redki. Pregled znanstvenih raziskav je pokazal, da jih je bilo v zadnjem stoletju dokumentiranih le približno ducat. Raziskovalci zato poudarjajo, da je potencial mahu v forenzični znanosti še vedno slabo izkoriščen. Droben šop maha pa je v tem primeru pokazal, da lahko tudi na videz nepomembna rastlina pomaga razkriti resnico.