Znanstveniki z Univerze v Kjotu so predstavili zanimivo in presenetljivo hipotezo, ki odpira povsem nov pogled na nastanek potresov. Po njihovem mnenju bi lahko imela sončna aktivnost večji vpliv na dogajanje v Zemljini skorji, kot smo doslej domnevali.
Ko na Soncu pride do močnih izbruhov, ti zmotijo ionosfero, zgornjo plast Zemljine atmosfere. Ob tem lahko nastanejo električna polja, ki se širijo navzdol in prodrejo tudi v krhka prelomna območja Zemljine skorje. Če je prelom že močno napet in blizu porušitve, lahko ta dodaten elektrostatični pritisk pomeni zadnji potisk, ki sproži potres.
Raziskovalci poudarjajo, da ne govorijo o neposrednem vzroku v smislu »sončni izbruh povzroči potres«. Gre za dopolnilni dejavnik, ki lahko vpliva na prelome, ki so že v kritičnem stanju. Takšen pogled ponuja novo razumevanje morebitnega prepletanja vesoljskega vremena in seizmičnih pojavov na Zemlji.
Kot zanimiv primer navajajo večje potrese na Japonskem v zadnjih letih, med drugim tudi potres na polotoku Noto leta 2024, ki je sledil obdobju izrazite sončne aktivnosti. Časovno ujemanje samo po sebi še ne pomeni dokaza, vendar podpira domnevo, da bi lahko ionosferske motnje igrale vlogo sprožilca pri že obremenjenih prelomih.
Potresi niso nujno le posledica dogajanja v notranjosti Zemlje
Nova raziskovalna usmeritev združuje znanja plazemske fizike, atmosferskih znanosti in geofizike ter s tem razširja tradicionalno predstavo, da so potresi izključno posledica notranjih sil planeta. Znanstveniki menijo, da bi lahko sočasno spremljanje razmer v ionosferi in dogajanja pod zemeljskim površjem v prihodnje izboljšalo razumevanje nastanka potresov in natančnost ocen potresne ogroženosti.
V nadaljnjih raziskavah bodo uporabili napredno ionosfersko tomografijo, ki temelji na satelitskih navigacijskih sistemih GNSS, ter jo povezali s podrobnimi podatki o vesoljskem vremenu. Cilj je ugotoviti, kdaj in na kakšen način lahko motnje v ionosferi dejansko vplivajo na Zemljino skorjo in prispevajo k sprožitvi potresov.
Četudi gre za novo in še razvijajočo se hipotezo, odpira pomembno vprašanje: ali dogajanje daleč nad našimi glavami morda tiho vpliva tudi na dogajanje globoko pod našimi nogami.